Steklenica, pomemben del v življenju vina

Andreja SlosuO vinu

9-pinel
Dokler se niso konec 17. stoletja pojavili prvi kozarci in steklenice, so vino hranili in prevažali v različnih posodah, med katerimi so poleg lesenih sodov najbolj znane amfore. Steklenice so se v kombinaciji z zanesljivimi plutastimi zamaški hitro uveljavile med vinarji, saj je bilo vino v njih na varnem, obenem pa se je lahko tudi staralo. Z leti se je razvilo mnogo različnih oblik in velikosti steklenic, izdelanih iz stekla različnih barv. Nekatere so postale »klasika«, druge pa se uporabljajo za posebne polnitve.

Oblika steklenice in barva stekla sta pomembna dejavnika pri skladiščenju in staranju vina. Svetloba je vinu škodljiva, zato so steklenice najpogosteje narejene iz temno zelenega ali rjavega stekla, saj prozorno steklo vino najslabše ščiti. Kljub temu uporabljamo tudi prozorne, saj na ta način izpostavimo čudovito barvo določenih vrst vina. Za arhivska vina in druga vina, namenjena staranju, je najbolje uporabiti rjave steklenice, v katerih je vino primerno zaščiteno in se njegove sestavine najbolje ohranijo.

Ena od oblikovnih posebnosti steklenic je vbočeno dno, ki daje steklenici stabilnost, pomaga natakarju elegantno držati steklenico med natakanjem ter zagotavlja kljubovanje pritisku ogljikovega dioksida v steklenici.

Najpogostejše oblike steklenic

Oblike steklenic so se prilagajale različnim potrebam in zahtevam, nekatere pa so postale celo značilne za določene vinorodne predele. Steklenico sestavljajo vrat, »ramena« oziroma prehod vratu v telo, telo in dno. Steklenice delimo na pet osnovnih oblik:

  • Bordojska steklenica ali »bordojka« je ena od dveh najpogostejših oblik steklenic za vino. Njeno ime izhaja iz imena francoskega mesta Bordeaux, primerna pa je za rdeča in bela vina. Spoznali jo boste po valjastem telesu in kratkem vratu, prav hiter prehod med vratom in telesom pa omogoča nadzor nad morebitno usedlino v vinu. Bordojke so lahko vseh barv, a so običajno za rdeča vina temno zelene barve, za bela in roséje pa so lahko tudi prozorne. Najpogostejši volumni so 0,375 l, 0,75 l, 1 l in 1,5 l (magnum).
  • Burgundska steklenica ali »burgundijka« je druga zelo pogosta oblika, njena najbolj opazna značilnost pa je dolg prehod vratu v telo steklenice. To ji poudari obline, po drugi strani pa ponuja manj primernega prostora za etiketo. Burgundijka je tradicionalna oblika francoske pokrajine Burgundije, steklo je vseh barv, vanjo polnijo vsa vina – bela, rdeča in oranžna vina ter roséje. Tudi burgundijke imajo različne volumne. Klasičen je 0,75 l, ostali pa so 0,375 l, 1 l in 1,5 l (magnum).
  • Renska steklenica je manj pogosta. Je višja in ožja, prehod vratu v telo pa je narejen podobno kot pri burgundijki. Korenine renske steklenice izvirajo iz Nemčije, natančneje iz Porenja, kljub manj pogosti uporabi pa je njena oblika znana po vsem svetu. Steklenice so običajno rjave ali zelene barve, najpogostejše velikosti pa so 0,375 l, 0,75 l in 1 l.
  • Alzaški steklenici rečemo tudi flavta. Izvira iz francoske pokrajine Alzacija. Krasi jo vitka in elegantna oblika, barve stekla in prostornine pa so podobne kot pri renski steklenici, torej rjava in zelena barva ter 0,375 l, 0,75 l in 1 l prostornine.
  • Šampanjska steklenica je še ena, ki ima korenine v Franciji. Podobna je burgundijki, a je povsem prilagojena vrsti vina, ki mu je namenjena. Steklenico so razvili v Šampanji (Champagne), od koder izvira tudi šampanjec, dve glavni značilnosti pa sta debelejše steklo sten in dna ter posebej oblikovano grlo steklenice za pritrditev žičnate agrafe, ki varuje zamašek. Stekla so različnih barv, najpogostejši pa sta temno zelena in prozorna. Šampanjske steklenice so nekaj posebnega zaradi tehnologije ustvarjanja šampanjca in penin ter kljubovanja pritisku ogljikovega dioksida, ki nastane ob staranju.

Druga zanimivost šampanjskih steklenic je pestrost velikosti oziroma prostornin ter značilnih poimenovanj vsake od njih. Najbolj znamenita je nedvomno steklenica s prostornino 0,75 l, ki ji rečemo Bouteille, iz tega imena pa smo ustvarili tudi poimenovanje »buteljka«. Ostale velikosti so Quart (18,75 cl), Demie (37,50 cl), Magnum (1,5 l), Jeraboam oziroma Double Magnum (3 l), Rehoboam (4,5 l), Mathusalem (6 l), Salmanazar (9 l), Balthazar (12 l) in Nabuchodonosor (15 l).

Posebne oblike steklenic

Čeprav je na trgu največ vina v steklenicah klasičnih oblik, so pogoste tudi mnoge druge oblike. Nekatere so namenjene le manjšim serijam posebnih vin, druge so si za svoje izbrala posamezna področja ali vinarji, pri tretjih so sodelovali vrhunski oblikovalci. Z eno takih steklenic, ki je delo priznanega slovenskega oblikovalca Oskarja Kogoja in je posvečena ženskemu telesu, se ponašajo pri Lepi Vidi, tudi drugi vinarji pa nekaterim svojim vrstam vina namenijo prav posebne steklenice.