Trgatev pri Miški

Strm breg in sladka rebula

Trgatve so pri Miški včasih trajale po ves konec tedna. Trgači, večinoma prijatelji in sorodniki, so prišli od blizu in daleč ter pri Miški tudi dvakrat prespali. Bilo jih je veliko, tudi do 50, trgatev pa dogodek, ki je bil mnogo več od zgolj trganja zrelih grozdov.

Čeprav so se časi spremenili, so nekatere reči ostale iste. Še vedno trgajo prijatelji in sorodniki, ki klic na trgatev nestrpno čakajo vse leto. Gospa Silva pri Miški trga že 40 let in do sedaj ni manjkala še niti na eni! Letos so rebulo za TreBello trgali v soboto. Med 35 let starimi trtami, ki so se sončile na terasah strmega klanca, je dobre volje trgalo približno dvajset ljudi. Izkušene roke in oči so izbirale najboljše grozde in jih skrbno zlagale v zabojčke, te pa so nato s simpatičnimi majhnimi vozički vozili do prikolice. Delali so vsi, od otrok do odraslih, nekateri v vinogradu, drugi v kuhinji.

Brez dobre hrane ni trgatve

Malica je pomemben del trgatve. Trgači so odložili delo in se zbrali ob mizah sredi vinograda, na katerih so bili panceta, pršut, vratovina, domači jajčevci, vložene kumarice in sir. Tudi kruh je bil spečen doma, saj se drugače za gospodinjo menda ne spodobi. Za žejo sta bila voda in sok, vino pa bolj za okus.

Mošt

Od trte do stiskalnice je grozdje potrebovalo manj kot eno uro. Stisnili so ga s peclji vred, za boljšo aromatiko. Mošt so prečrpali v sod in ga takoj začeli ohlajevati na 10 °C, da se bo najprej očistil usedlin, potem pa se bo začelo vrenje. In mošt bo krenil na svojo pot proti vinu.