Vprašajte sommelierja

Vprašajte sommelierja

Imate vprašanje o vinu, na katerega še niste našli odgovora? Potrebujete nasvet ali mnenje sommelierja?


Dober nasvet je neprecenljiv, enako velja tudi za hiter in strokoven odgovor. Ljubiteljem vina in članom skupnosti TreBello bo z odgovori in nasveti pomagal izkušen strokovnjak, zato si namesto iskanja odgovorov na spletu raje privoščite kozarec cuvéeja TreBello 2015 in uživajte.


V obrazec na desni vpišite svoje podatke in vprašanje, nanj pa vam bo odgovoril sommelier Gregor Kren, WSET Lvl. 3.

Vedno več vin je s kovinskimi zamaški. Kako dolgo jih lahko shranjujemo?
– David L., Kranj

Drži, vin s kovinskimi zamaški je vedno več, njihovo shranjevanje pa je odvisno od letnika in načina pridelave vina. Zadnje raziskave kažejo, da so kovinski zamaški primerni tudi za vina, namenjena daljšemu staranju, čeprav večina vinarjev še vedno prisega na pluto.

Pri nas se kovinski zamaški še vedno uporabljajo za mlada vina, ki jih je priporočljivo popiti v roku dveh ali treh let. Na policah slovenskih trgovin najdemo tudi kar nekaj steklenic tujih vin, ki so zaprte s kovinskimi zamaški, a so ta vina vseeno lahko namenjena daljšemu staranju. S kovinskimi zamaški se izognejo morebitnim napakam, povezanim z uporabo plutastih zamaškov, predvsem vonju po zamašku oziroma tako imenovanemu TCA.

Kaj določa cene vin?
– Hojka D., Maribor

Ceno vina določa več različnih dejavnikov. Glavni in za vinarja najpomembnejši so dejavniki, povezani z neposrednimi stroški pridelave:

  • Velikost in obseg proizvodnje – veliki vinogradi in količine ali »butična« proizvodnja.
  • Vinar grozdje prideluje sam ali ga kupuje.
  • Starost, stanje in potrebno vzdrževanje vinogradov.
  • Način pridelave grozdja (ekološka pridelava / biodinamika / konvencionalna pridelava), uporaba kemičnih sredstev in gnojil.
  • Uporaba strojev ali večinoma ročno delo
  • Način dela v kleti, uporaba sodobnih tehnologij in pripomočkov.
  • Uporaba lesenih sodov ali posod iz nerjavečega jekla.
  • Embalaža vina – steklenice, zamaški, etikete, dizajn.

To so v grobem stroškovno-ekonomski vidiki, seveda pa velik del cene vina predstavlja tudi drugi del:

  • Ocene, ki jih posamezno vino dobi na različnih testiranjih in tekmovanjih.
  • Kakovost, ki na splošno velja za določen letnik.
  • Sloves vinarja in prepoznavnost znamke.

Zelo pomemben vpliv na ceno imajo tudi tako imenovani »opinion makerji«, ljudje iz sveta mode, zabave, športa, filma in podobno, ki določeno vino izpostavijo kot dobro ali slabo. Taka reklama lahko vino čez noč dvigne med najbolj iskana vina, posledično pa vinu in vinarju zraste tudi cena. S tem ni nujno pogojena tudi kakovost vina, ki bi upravičila sloves takega vina.

Kaj je rosé?
– Andreja S., Dolenje pri Jelšanah

Rosé je vino, ki je nekaj posebnega zaradi svoje nežno rdeče barve. Pridelujejo ga iz rdečih sort grozdja. Svojo značilno barvo dobi zaradi zelo kratke maceracije oziroma stika soka z jagodnimi kožicami, ki vsebujejo barvilo, ki vino obarva rdeče. Stik grozdnega soka s kožicami je različno dolg glede na to, kakšen odtenek roséja želi vinar in kako barvno »močna« ali »bogata« je določena sorta grozdja. Pri nekaterih sortah kožice takoj ločijo od soka, pri drugih pa lahko maceracija traja tudi kak dan. Pri tem igra veliko vlogo tudi sorta grozdja.

Roséje pridelujejo na 3 načine:

  • S postopkom kratke maceracije, kjer je sok v stiku z grozdnimi kožicami kratek čas.
  • Z metodo »Saignee«, pri kateri se pri stiskanju rdečega grozdja naredi tako imenovani samotok, ki je le rahlo obarvan, iz njega pa se nato pridela vino rosé
  • Roséji so lahko tudi zvrsti, pri katerih se rdečemu vinu doda majhen del belega vina.

Zakaj je treba penino med zorenjem v steklenici vrteti in kaj se zgodi, če to ni opravljeno pravilno? Ali je treba tudi doma steklenice hraniti v ležečem položaju in jih občasno vrteti?
– Tomaž L., Kamnik

Pri drugem vrenju penin v steklenicah se odmrle kvasovke in druge usedline naberejo na stenah steklenic. Da jih učinkovito in hitro odstranijo, steklenice proti koncu zorenja vrtijo oziroma obračajo in jih postopoma postavljajo vedno bolj navpično ter z vratom navzdol. Klasično obračanje opravljajo posebej izurjeni kletarji. Vse opravijo ročno, steklenice pa so položene na posebnih lesenih stojalih, imenovanih »pupitre«. V večjih kleteh uporabljajo mehanska stojala s košarami, kjer za obračanje skrbijo s pomočjo hidravlike. Klasična metoda traja od 4 do 6 tednov, mehanska pa en teden. Na koncu se vse odmrle kvasovke in usedline naberejo v vratu steklenice. S postopkom degoržacije jih odstranijo iz steklenice, dodajo ekspedicijski liker in steklenico zamašijo s plutastim zamaškom.
Če je postopek izveden pravilno in do konca, je penina v steklenici povsem bistra in brez usedlin, zato steklenic penine doma ni treba vrteti.

Kaj pomeni “amfora” pri cabernet sauvignonu?
– Matic M., Ljubljana

Oznaka »amfora« lahko pomeni dve stvari:

  • Vino je bilo dejansko donegovano oziroma se je določen čas staralo v glinenih posodah (amforah), ki so značilne za Gruzijo. To vinarji seveda s ponosom navedejo tudi na etiketi.
  • Oznaka »amfora« lahko pomeni posebno, izbrano linijo vina, ki se ponaša z višjo kakovostjo, ni pa nujno, da je bilo to vino tudi dejansko starano v amforah.

Če nameravate kupiti vino, ki ima na etiketi oznako »amfora«, se prej pozanimajte o vinarju in njegovem načinu staranja vina, saj boste le tako lahko izvedeli, ali pri ustvarjanju vina dejansko uporablja amfore.